Hiamalya-The podcast Player

4.8K Ratings
Open in app
title

Glasovi svetov

RTVSLO – Ars

0
Followers
0
Plays
Glasovi svetov

Glasovi svetov

RTVSLO – Ars

0
Followers
0
Plays
OVERVIEWEPISODESYOU MAY ALSO LIKE

Details

About Us

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.

Latest Episodes

Med karanteno manj družbe, a več narave

V strahu ped širjenjem novega koronavirusa so države po svetu, ena za drugo, svojim prebivalkam in prebivalcem naročile, naj ostanejo doma. Ker se ni dalo drugam, se je za preživljanje prostega časa veliko ljudi odpravilo v mestne parke in gozdove. V naravo, ki je za razliko od civiliziranega sveta ostala odprta. In to ravno v pomladnih mesecih. Obiskovalkam in obiskovalcem je tako ponudila pravo simfonijo pomladnega prebujenja, ki ji tako množično že dolgo nismo bili priča. Obiskovanje gozdov se je v času karntene namreč povečalo, to kažejo prvi rezultati najnovejše evropske raziskave. Manj družbe smo nadomestili z več narave, vsakodnevni odmerki narave so izboljšali naše počutje. V tednu gozdov bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov zato spregovorili o tem, zakaj gozd pozitivno vpliva na naše počutje. Urška Henigman.

56 MIN1 d ago
Comments
Med karanteno manj družbe, a več narave

Glasovi svetov 20 5 2020

Zgodba o novi narodni in univerzitetni knjižnici je stara več kot štirideset let in čeprav je državni zbor že pred petindvajsetimi leti sprejel zakon o gradnji nove Narodne in univerzitetne knjižnice, rezultata še vedno ni. Tam kjer bi morala stati nova stavba NUK 2 že desetletje stoji parkirišče. Da se v odnosu do knjižnic kaže tudi odnos do znanja ter odnos tako do lastne dediščine kot tudi do zunanjega sveta in da obstaja trdna korelacija med dobrim knjižničnim sistemom ter uspešnostjo družbe, poudarja sogovornik tokratne oddaje Glasovi svetov, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban.

47 MIN1 w ago
Comments
Glasovi svetov 20 5 2020

Prezrti junak druge svetovne vojne

Matematik Alan Turing je bil dolga desetletja prezrt in neznan. Genialni Britanec je med drugo svetovno vojno dešifriral nemško Enigmo, kar je zmago v vojni prevesilo na stran zaveznikov. Še več – tudi po njegovi zaslugi se je vojna končala prej in z manj žrtvami. Življenje in delo Alana Turinga bomo osvetlili v oddaji Glasovi svetov. Revija Time ga je uvrstila med sto najpomembnejših ljudi dvajsetega stoletja. Strokovnjaki ga opisujejo kot pionirja sodobnega računalništva in očeta umetne inteligence. Iz njegove biografije pa ne moremo in ne smemo mimo podatka, da je bil Alan Turing gej, ki svoje spolne usmerjenosti, kljub kazni, ki mu je grozila, ni skril ali zanikal. V oddaji sodelujejo kuratorka Peronel Craddock iz Bletchley Parka v Veliki Britaniji, matematik dr. Matjaž Konvalinka s Fakultete za matematiko in fiziko, zgodovinar dr. Blaž Torkar s Centra vojaških šol Slovenske vojske in računalničar dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko. G...

41 MIN2 w ago
Comments
Prezrti junak druge svetovne vojne

Biodiverziteta v prostem padu

Zatišje v sicer vseprisotni človeški aktivnosti, ki so jo po svetu povzročile karantene zaradi koronavirusa, so marsikod v mesta pritegnile številne divje živali, ki so se poprej mestnih ulic izogibale. Hitro se je pokazalo, da je marsikje mnogo več divjine v neposredni bližini mest, kot smo si njihovi človeški prebivalci običajno predstavljali. Toda dokazi, da je narave vse polno okoli nas, če jo le imamo čas opaziti, je le del zgodbe današnjega trenutka. Drugi del je mnogo bolj zaskrbljujoč. Biodiverziteta je v prostem padu in številke ne zbujajo veliko upanja. Število žuželk se po ocenah znanstvenikov zmanjšuje za kar 8 odstotkov na leto in kaj to dejansko pomeni za življenje na planetu in konec koncev tudi za nas, si niti ne znamo predstavljati. Živimo na vse bolj revnem planetu, a kljub vsem opozorilom strokovnjakov, se hitrost, s katero posegamo v naravni prostor, ga siromašimo in uničujemo, samo povečuje. Tudi različne zaveze in sporazumi, se zdi, da...

55 MIN3 w ago
Comments
Biodiverziteta v prostem padu

Ljudem se ne da slediti, ne da bi sledili ljudem

Ves svet je v šoku, virus SARS COV 2 je prišel nenadno in silovito. Kitajska, ki se je s COVID 19 soočila prva, za nadzor epidemije izkorišča tehnologije, od aplikacij za pametne telefone do kamer s senzorji, ki merijo vročino in avtomatsko prepoznavajo obraze. Za kršitelje so zagrožene večletne zaporne kazni. Ali mora demokratični zahod kopirati stroge nadzorne ukrepe Kitajske, ali pa bno znal (in želel) virus in bolezen obvladati brez tehnologij za sledenje in nadzor? Odgovarjajo dr. Jelena Burnik, prof. dr. Alojz Ihan in Filip Dobranić, sprašuje Urška Henigman.

55 MINAPR 29
Comments
Ljudem se ne da slediti, ne da bi sledili ljudem

Tuaregi na brezpotjih 21. stoletja

V samem osrčju Sahare pa tudi še dlje proti jugu, v polpuščavskem Sahelu, na orjaškem ozemlju, ki si ga delijo Libija, Alžirija, Mali, Burkina Faso in Niger, živijo Tuaregi. Na Zahodu o njih slej ko prej vemo le malo: da so nomadi; da so s svojimi karavanami stoletja pomagali trgovsko povezovati sredozemski svet s subsaharsko Afriko; da so njihova oblačila po tradiciji modre barve. Morda je kdo tudi že slišal glasbo, ki so jo tuareške skupine, kot je Tinariwen, razmeroma uspešno ponesle v svet. Se pa razume, da se za temi skopimi informacijami skriva bistveno več – bogata kultura, bogata zgodovina, kompleksna tradicionalna družbena struktura in zdaj, v zadnjem času, žal tudi katastrofalna kombinacija podnebnih sprememb, nasilno zatrtih sanj po vzpostavitvi lastne države in islamističnega terorja, kombinacija, ki je tuareški narod spravila v sila težaven položaj. Delček te kompleksne tuareške stvarnosti smo skušali predstaviti v tokratnih Glasovih svetov, ko ...

53 MINAPR 22
Comments
Tuaregi na brezpotjih 21. stoletja

Krvna plazma kot možnost zdravljenja covid-19

Pri iskanju zdravila za koronavirusno bolezen 19 se strokovnjaki ozirajo tudi k že znanim zdravilom in k tistim postopkom zdravljenja, ki so se že izkazali v preteklosti. V zadnjem tednu je tako vedno več poročil o možnosti zdravljenja s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. »Ideja temelji na tem, da se protitelesa iz plazme prenesejo na bolnika; podobno kot materina protitelesa ščitijo otroka v prvem letu življenja,« pojasnjuje infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike UKC v Ljubljani. Podrobneje pa v oddaji Glasovi svetov, v kateri bodo sodelovali še: Polonca Mali (Zavod za transfuzijsko medicino), virologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut), farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj (Fakulteta za farmacijo) in infektolog prof. dr. Janez Tomažič (Infekcijska klinika UKC Ljubljana). Oddajo Glasovi svetov je pripravil Iztok Konc. Foto: skylarvision/ pixabay

39 MINAPR 15
Comments
Krvna plazma kot možnost zdravljenja covid-19

Vladarji, mučenci, svetniki

Med možmi in ženami, ki na Zahodu danes držijo vajeti državnih oblasti v rokah, menda ni prav veliko kandidatov za svetništvo. Saj za tega ali onega med njimi glasujemo na volitvah, morda koga celo spoštujemo, da pa bi v njih videli skorajšnje svetnike oziroma svetnice, ne, to se ne zdi nič kaj verjetno. Pred tisočletjem pa je bilo vse drugače: med zgodnjim 10. in zgodnjim 12. stoletjem se je namreč na vzhodnem oziroma severnem obrobju tedanje Evrope – v slovanskem in nordijskem okolju torej – pojavilo več vladarjev oziroma članov vladarskih dinastij, okrog katerih se je – razmeroma hitro po njihovih smrtih – razvil kult svetniškega čaščenja. Kar te vladarske svetnike povezuje, je dejstvo, da so bili vsi po vrsti žrtve atentatov, se pravi politično motiviranih umorov v kontekstu boja za moč znotraj obstoječih oblastnih elit. Kako je politična nestabilnost v takrat komajda pokristjanjenih deželah, kjer tudi fevdalizem še ni pognal prav globokih korenin, po...

55 MINAPR 8
Comments
Vladarji, mučenci, svetniki

Karantena razkriva vsakdanje življenje družin

Ukrepi za zajezitev pandemije Covid 19 so drastično posegli v vsakdanje življenje. Država je z omejitvijo gibanja delo, šolo, vzgojo in zabavo prestavila v zasebni prostor in tako pretresla družinsko in partnersko življenje. Kako bodo nove okoliščine združevanja dela od doma, starševanja, poučevanja otrok, kuhanja in skrbi za gospodinjstvo vplivale na nuklearno družino v individualizirani potrošniški družbi, katerim družbenim skupinam se je v teh okoliščinah najbolj spremenilo življenje, kako to utegne vplivati na kapitalistični sistem in ali bo ta kriza omogočila alternativen družbeni razvoj? Odgovore ponujajo raziskovalke vsakdanjega življenja in družine prof. dr. Alenka Švab, doc. dr. Nina Mešl in prof. dr. Tanja Rener. Z njimi se je pogovarjala Urška Henigman.

50 MINAPR 1
Comments
Karantena razkriva vsakdanje življenje družin

Uvod v konfucijanstvo

Kitajska moč na svetovnem geopolitičnem odru očitno narašča že kakih trideset let, nekako od uveljavitve Dengovih gospodarskih reform in krvavega zatrtja prodemokratičnih protestov na pekinškem Tiananmenu. No, pandemija novega koronavirusa pa je v slabem in dobrem – od začetnega, neodgovornega prikrivanja izbruha, do implementacije po vsem sodeč precej učinkovitih sredstev za njegovo zajezitev in zdaj še do pošiljanja medicinske pomoči v druge države, ki jih je prizadel covid–19 – nedvoumno potrdila, da bo dežela na oni strani Velikega zidu z velikimi črkami pisala zgodovino 21. stoletja. To slej ko prej pomeni, da bomo vsi morali čim prej poglobiti svoje védenje o kitajski zgodovini, umetnosti, duhovnosti in filozofiji. Korak v tej smeri smo napravili v tokratnih Glasovih svetov, saj smo v njih spregovorili o Konfuciju, mislecu s preloma iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem, ki je bržčas bolj kakor kdorkoli drug zaznamoval večtisočletno kitajsko civili...

50 MINMAR 25
Comments
Uvod v konfucijanstvo

Latest Episodes

Med karanteno manj družbe, a več narave

V strahu ped širjenjem novega koronavirusa so države po svetu, ena za drugo, svojim prebivalkam in prebivalcem naročile, naj ostanejo doma. Ker se ni dalo drugam, se je za preživljanje prostega časa veliko ljudi odpravilo v mestne parke in gozdove. V naravo, ki je za razliko od civiliziranega sveta ostala odprta. In to ravno v pomladnih mesecih. Obiskovalkam in obiskovalcem je tako ponudila pravo simfonijo pomladnega prebujenja, ki ji tako množično že dolgo nismo bili priča. Obiskovanje gozdov se je v času karntene namreč povečalo, to kažejo prvi rezultati najnovejše evropske raziskave. Manj družbe smo nadomestili z več narave, vsakodnevni odmerki narave so izboljšali naše počutje. V tednu gozdov bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov zato spregovorili o tem, zakaj gozd pozitivno vpliva na naše počutje. Urška Henigman.

56 MIN1 d ago
Comments
Med karanteno manj družbe, a več narave

Glasovi svetov 20 5 2020

Zgodba o novi narodni in univerzitetni knjižnici je stara več kot štirideset let in čeprav je državni zbor že pred petindvajsetimi leti sprejel zakon o gradnji nove Narodne in univerzitetne knjižnice, rezultata še vedno ni. Tam kjer bi morala stati nova stavba NUK 2 že desetletje stoji parkirišče. Da se v odnosu do knjižnic kaže tudi odnos do znanja ter odnos tako do lastne dediščine kot tudi do zunanjega sveta in da obstaja trdna korelacija med dobrim knjižničnim sistemom ter uspešnostjo družbe, poudarja sogovornik tokratne oddaje Glasovi svetov, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban.

47 MIN1 w ago
Comments
Glasovi svetov 20 5 2020

Prezrti junak druge svetovne vojne

Matematik Alan Turing je bil dolga desetletja prezrt in neznan. Genialni Britanec je med drugo svetovno vojno dešifriral nemško Enigmo, kar je zmago v vojni prevesilo na stran zaveznikov. Še več – tudi po njegovi zaslugi se je vojna končala prej in z manj žrtvami. Življenje in delo Alana Turinga bomo osvetlili v oddaji Glasovi svetov. Revija Time ga je uvrstila med sto najpomembnejših ljudi dvajsetega stoletja. Strokovnjaki ga opisujejo kot pionirja sodobnega računalništva in očeta umetne inteligence. Iz njegove biografije pa ne moremo in ne smemo mimo podatka, da je bil Alan Turing gej, ki svoje spolne usmerjenosti, kljub kazni, ki mu je grozila, ni skril ali zanikal. V oddaji sodelujejo kuratorka Peronel Craddock iz Bletchley Parka v Veliki Britaniji, matematik dr. Matjaž Konvalinka s Fakultete za matematiko in fiziko, zgodovinar dr. Blaž Torkar s Centra vojaških šol Slovenske vojske in računalničar dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko. G...

41 MIN2 w ago
Comments
Prezrti junak druge svetovne vojne

Biodiverziteta v prostem padu

Zatišje v sicer vseprisotni človeški aktivnosti, ki so jo po svetu povzročile karantene zaradi koronavirusa, so marsikod v mesta pritegnile številne divje živali, ki so se poprej mestnih ulic izogibale. Hitro se je pokazalo, da je marsikje mnogo več divjine v neposredni bližini mest, kot smo si njihovi človeški prebivalci običajno predstavljali. Toda dokazi, da je narave vse polno okoli nas, če jo le imamo čas opaziti, je le del zgodbe današnjega trenutka. Drugi del je mnogo bolj zaskrbljujoč. Biodiverziteta je v prostem padu in številke ne zbujajo veliko upanja. Število žuželk se po ocenah znanstvenikov zmanjšuje za kar 8 odstotkov na leto in kaj to dejansko pomeni za življenje na planetu in konec koncev tudi za nas, si niti ne znamo predstavljati. Živimo na vse bolj revnem planetu, a kljub vsem opozorilom strokovnjakov, se hitrost, s katero posegamo v naravni prostor, ga siromašimo in uničujemo, samo povečuje. Tudi različne zaveze in sporazumi, se zdi, da...

55 MIN3 w ago
Comments
Biodiverziteta v prostem padu

Ljudem se ne da slediti, ne da bi sledili ljudem

Ves svet je v šoku, virus SARS COV 2 je prišel nenadno in silovito. Kitajska, ki se je s COVID 19 soočila prva, za nadzor epidemije izkorišča tehnologije, od aplikacij za pametne telefone do kamer s senzorji, ki merijo vročino in avtomatsko prepoznavajo obraze. Za kršitelje so zagrožene večletne zaporne kazni. Ali mora demokratični zahod kopirati stroge nadzorne ukrepe Kitajske, ali pa bno znal (in želel) virus in bolezen obvladati brez tehnologij za sledenje in nadzor? Odgovarjajo dr. Jelena Burnik, prof. dr. Alojz Ihan in Filip Dobranić, sprašuje Urška Henigman.

55 MINAPR 29
Comments
Ljudem se ne da slediti, ne da bi sledili ljudem

Tuaregi na brezpotjih 21. stoletja

V samem osrčju Sahare pa tudi še dlje proti jugu, v polpuščavskem Sahelu, na orjaškem ozemlju, ki si ga delijo Libija, Alžirija, Mali, Burkina Faso in Niger, živijo Tuaregi. Na Zahodu o njih slej ko prej vemo le malo: da so nomadi; da so s svojimi karavanami stoletja pomagali trgovsko povezovati sredozemski svet s subsaharsko Afriko; da so njihova oblačila po tradiciji modre barve. Morda je kdo tudi že slišal glasbo, ki so jo tuareške skupine, kot je Tinariwen, razmeroma uspešno ponesle v svet. Se pa razume, da se za temi skopimi informacijami skriva bistveno več – bogata kultura, bogata zgodovina, kompleksna tradicionalna družbena struktura in zdaj, v zadnjem času, žal tudi katastrofalna kombinacija podnebnih sprememb, nasilno zatrtih sanj po vzpostavitvi lastne države in islamističnega terorja, kombinacija, ki je tuareški narod spravila v sila težaven položaj. Delček te kompleksne tuareške stvarnosti smo skušali predstaviti v tokratnih Glasovih svetov, ko ...

53 MINAPR 22
Comments
Tuaregi na brezpotjih 21. stoletja

Krvna plazma kot možnost zdravljenja covid-19

Pri iskanju zdravila za koronavirusno bolezen 19 se strokovnjaki ozirajo tudi k že znanim zdravilom in k tistim postopkom zdravljenja, ki so se že izkazali v preteklosti. V zadnjem tednu je tako vedno več poročil o možnosti zdravljenja s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. »Ideja temelji na tem, da se protitelesa iz plazme prenesejo na bolnika; podobno kot materina protitelesa ščitijo otroka v prvem letu življenja,« pojasnjuje infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike UKC v Ljubljani. Podrobneje pa v oddaji Glasovi svetov, v kateri bodo sodelovali še: Polonca Mali (Zavod za transfuzijsko medicino), virologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut), farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj (Fakulteta za farmacijo) in infektolog prof. dr. Janez Tomažič (Infekcijska klinika UKC Ljubljana). Oddajo Glasovi svetov je pripravil Iztok Konc. Foto: skylarvision/ pixabay

39 MINAPR 15
Comments
Krvna plazma kot možnost zdravljenja covid-19

Vladarji, mučenci, svetniki

Med možmi in ženami, ki na Zahodu danes držijo vajeti državnih oblasti v rokah, menda ni prav veliko kandidatov za svetništvo. Saj za tega ali onega med njimi glasujemo na volitvah, morda koga celo spoštujemo, da pa bi v njih videli skorajšnje svetnike oziroma svetnice, ne, to se ne zdi nič kaj verjetno. Pred tisočletjem pa je bilo vse drugače: med zgodnjim 10. in zgodnjim 12. stoletjem se je namreč na vzhodnem oziroma severnem obrobju tedanje Evrope – v slovanskem in nordijskem okolju torej – pojavilo več vladarjev oziroma članov vladarskih dinastij, okrog katerih se je – razmeroma hitro po njihovih smrtih – razvil kult svetniškega čaščenja. Kar te vladarske svetnike povezuje, je dejstvo, da so bili vsi po vrsti žrtve atentatov, se pravi politično motiviranih umorov v kontekstu boja za moč znotraj obstoječih oblastnih elit. Kako je politična nestabilnost v takrat komajda pokristjanjenih deželah, kjer tudi fevdalizem še ni pognal prav globokih korenin, po...

55 MINAPR 8
Comments
Vladarji, mučenci, svetniki

Karantena razkriva vsakdanje življenje družin

Ukrepi za zajezitev pandemije Covid 19 so drastično posegli v vsakdanje življenje. Država je z omejitvijo gibanja delo, šolo, vzgojo in zabavo prestavila v zasebni prostor in tako pretresla družinsko in partnersko življenje. Kako bodo nove okoliščine združevanja dela od doma, starševanja, poučevanja otrok, kuhanja in skrbi za gospodinjstvo vplivale na nuklearno družino v individualizirani potrošniški družbi, katerim družbenim skupinam se je v teh okoliščinah najbolj spremenilo življenje, kako to utegne vplivati na kapitalistični sistem in ali bo ta kriza omogočila alternativen družbeni razvoj? Odgovore ponujajo raziskovalke vsakdanjega življenja in družine prof. dr. Alenka Švab, doc. dr. Nina Mešl in prof. dr. Tanja Rener. Z njimi se je pogovarjala Urška Henigman.

50 MINAPR 1
Comments
Karantena razkriva vsakdanje življenje družin

Uvod v konfucijanstvo

Kitajska moč na svetovnem geopolitičnem odru očitno narašča že kakih trideset let, nekako od uveljavitve Dengovih gospodarskih reform in krvavega zatrtja prodemokratičnih protestov na pekinškem Tiananmenu. No, pandemija novega koronavirusa pa je v slabem in dobrem – od začetnega, neodgovornega prikrivanja izbruha, do implementacije po vsem sodeč precej učinkovitih sredstev za njegovo zajezitev in zdaj še do pošiljanja medicinske pomoči v druge države, ki jih je prizadel covid–19 – nedvoumno potrdila, da bo dežela na oni strani Velikega zidu z velikimi črkami pisala zgodovino 21. stoletja. To slej ko prej pomeni, da bomo vsi morali čim prej poglobiti svoje védenje o kitajski zgodovini, umetnosti, duhovnosti in filozofiji. Korak v tej smeri smo napravili v tokratnih Glasovih svetov, saj smo v njih spregovorili o Konfuciju, mislecu s preloma iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem, ki je bržčas bolj kakor kdorkoli drug zaznamoval večtisočletno kitajsko civili...

50 MINMAR 25
Comments
Uvod v konfucijanstvo
hmly
Welcome to Himalaya Premium